Blaž, se lahko na kratko predstaviš? Kdaj si zaključil šolanje na SŠ Črnomelj?

Star sem 21 let, prihajam iz Metlike in obiskujem 3. letnik študija kmetijstvo – agronomija na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V prostem času sem precej aktiven, saj pomagam doma na vinogradniški kmetiji, poleg tega pa se ukvarjam tudi s petjem in sem aktiven pri Klubu belokranjskih študentov, šolanje na Srednji šoli Črnomelj pa sem zaključil leta 2019.

Zakaj si se odločil za gimnazijski program in katere šolske in obšolske dejavnosti so ti najbolj ostale v spominu ?

Zanj sem se odločil zaradi dobrih izkušenj mojih starejših kolegov, dobrih profesorjev, dodatnih dejavnosti na šoli ter tudi zaradi bližine šole … to mi je omogočalo, da sem več časa posvetil drugim stvarem in ne prevozu.
V svojem času na Srednji šoli Črnomelj sem bil aktiven na več koncih, zagotovo pa bi izpostavil nekaj dejavnosti, ki so posebej ostale v mojem spominu. Rad se spominjam šolskega radia, kjer sem bil tri leta bralec, občasno tudi tehnik. Pa plesne vaje, kjer smo se vedno imeli lepo in tudi dosegali mnoge uspehe. Zagotovo ne morem mimo šolskih izletov, tistih v tujino, recimo Bosne, pa tudi domačih, predvsem Marindola. In seveda, rad se spominjam sošolcev, s katerimi smo preživeli štiri pestra leta.

V čem vidiš prednosti šolanja v programu gimnazija? Je majhnost naše šole lahko tudi njena prednost?

Program gimnazija ponuja širino, ki zelo pripomore pri šolanju na višjih stopnjah in omogoča široko izbiro študijskih smeri. Seveda izbira šole še ne zagotovi ničesar, pač pa je na vsakem posamezniku, da od šole prejme, kolikor se le da.
Srednja šola Črnomelj je zelo pomembna za celo Belo krajino, kot taka pa ponuja belokranjskim dijakom marsikaj, recimo šolanje v domačem okolju (kar se mogoče zdi nekaterim nepomembno, a vendar ni tako), omogoča lokalno mreženje in aktivnosti v domačem okolju. Vsem zdajšnjim in bodočim dijakom toplo priporočam, da so aktivni pri obšolskih delavnostih in mladinskih dejavnostih izven šole, saj lahko od teh odnesejo zares veliko.

Kateri študij si izbral in zakaj? Kakšne načrte imaš za prihodnost?

Izbral sem študij agronomija – kmetijstvo, ker me to zanima in tudi zato, ker imamo doma vinogradništvo in vinarstvo in bi rad v prihodnosti to dejavnost nadaljeval.
Letos bi rad diplomiral, za naprej še nisem prepričan … zagotovo bom nadaljeval z magisterijem, le ne vem še, na kateri smeri, zagotovo pa na Biotehniški fakulteti.

Pred kratkim si v okviru Kluba belokranjskih študentov začel z objavljanjem prvega belokranjskega podkasta. Kako izbiraš svoje goste in kaj te je najbolj presenetilo pri ustvarjanju le-tega?

V ekipi podkasta nas je več, najbolj opazna pa sva jaz in David Rupčič, ki pomaga pri tehničnih zadevah in montaži. Med seboj se večkrat pogovarjamo o potencialnih gostih, katerih imamo že kar precej, le na vrsto še morajo priti. Pri sami izbiri pa je predvsem pomembna aktualnost gosta in pripadajoče teme, pazimo tudi na to, da vabimo raznolike goste iz vseh treh občin, z različnih smeri, predvsem pa so to bolj ali manj mladi, ki s svojim delom izstopajo iz množice zanimivih Belokranjcev.

Presenetilo me je prav to, koliko potencialnih gostov (beri: zanimivih Belokranjcev) imamo, in tudi, kako veliko lahko izveš iz enournega pogovora z njimi. Če bi želeli izčrpati »zalogo« gostov, bi zagotovo morali snemati vsak teden, zato ni strahu, da bi podkast opustili zaradi pomanjkanja le-teh.

Kaj svetuješ našim maturantom pred zrelostnim izpitom in pred odločitvijo, kam po srednji šoli?

Toplo priporočam, da se začnete učiti nekoliko prej, kot ste mislili (»ne čakaj na maj«). In to iz čisto preprostega razloga; ne zato, ker je snovi preveč, ampak zato, da vam je lažje. Tako boste na maturo pristopili bolj umirjeno, bolj pripravljeno, kar je po mojem mnenju ključnega pomena za doseganje lepih rezultatov.
Po sredni šoli pa izberite študij, ki  vas bo zanimal. Če ne veste, kaj bi to bilo, malo povprašajte svoje starejše kolege o njihovih izkušnjah, pojdite na informativne dneve, preverite predmetnik študija, pa ne se bati pogledati tudi katero izmed smeri, na katero niste pomislili takoj na začetku.

Šolanje na naši šoli si zaključil v lanskem šolskem letu kot zlati maturant SŠ Črnomelj. Kako si se počutil ob tako uspešnemu zaključku srednješolskega izobraževanja?

Najprej sem bil zelo presenečen, saj nisem pričakoval tako dobrega rezultata. Profesorji so se zadnje mesece pred maturo potrudili in nas dobro pripravljali, vendar je res, da brez individualnega učenja ne bi bilo takšnega rezultata. Menim, da je največ k rezultatu pripomoglo sprotno delo skozi vsa štiri leta srednješolskega izobraževanja.

Zakaj si po osnovni šoli izbral program strojni tehnik na SŠ Črnomelj? So se pričakovanja izpolnila?

Spomnim se, ko sem kot prestrašen devetošolec prišel na informativne dneve Srednje šole Črnomelj. Starejši dijaki so me prepričali, da majhna šola, v kateri sem se hitro počutil domače, nudi strokovno znanje z možnostjo individualne pomoči in usmerjanja. Velika prednost pred ostalimi srednjimi šolami je bila tudi bližina šole, saj sem želel ostati v domačem okolju.

Pričakovanja so se več kot izpolnila … mislim, da se glede srednje šole ne bi mogel bolje odločiti.

V čem vidiš prednosti naše ‘majhne’ šole?

Največja prednost majhnosti šole je ta, da se vsi dijaki med seboj poznamo. Tako je lažje ustvarjati nova prijateljstva (mogoče tudi ljubezni ;)) in se počutiti sprejeto ter domače v družbi. Na manjši šoli profesorji lažje namenijo več časa individualnim potrebam dijaka, kar pozitivno vpliva na njihovo znanje.

Katera znanja si pridobil in ti koristijo pri nadaljnjem študiju?

Pridobil sem veliko znanja pri energetiki, konstruiranju, načrtovanju proizvodnih procesov, obdelavi gradiv ter tehniškem komuniciranju. Naučil sem se računalniškega modeliranja v programu Solidworks, ki ga uporabljamo tudi na fakulteti. V šolski delavnici sem pridobil praktično znanje na področju CNC obdelave, varjenja in toplotne obdelave materialov, kar mi bo prišlo prav tudi po končanem izobraževanju.

Kako se izobraževanje na fakulteti razlikuje od srednješolskega guljenja klopi?

Klopi na fakulteti so veliko bolj ˝zguljene˝ kot v srednji šoli. 🙂 Razlikuje se predvsem v času, ki ga je potrebno vložiti v naloge, laboratorijske vaje, projektne naloge in izpite. Na začetku mi je bilo malo nenavadno, da nas je na fakulteti veliko (230) v istem letniku, ker sem bil navajen na osnovno in srednjo šolo, kjer nas ni bilo več kot 20. Vendar ima izobraževanje na fakulteti tudi svoj čar – raziskuješ različna področja strojništva in se usmeriš v tisto, ki te najbolj zanima. Še vedno pa ti ostane dovolj časa za druženje s kolegi.

Kakšne imaš načrte po koncu izobraževanja?

Fakulteta sodeluje s številnimi podjetji, zato predvidevam, da se bom med študijem povezal s podjetjem, kjer se bom nato zaposlil. Zanima me tudi raziskovanje na Institutu “Jožef Stefan”, kjer imajo dostop do najsodobnejše tehnologije. Moja največja želja pa je, da bi v prihodnosti odprl samostojno podjetje.

Nam zaupaš še kakšno zanimivo anekdoto ali nasvet za bodoče srednješolce?

V srednji šoli je bilo kar nekaj zabavnih dogodivščin, med temi jih je največ z ekskurzij po tujini, ki jih organizira šola – takoj bi vse še enkrat ponovil. 🙂 Bodočim srednješolcem svetujem, naj sledijo svojim ciljem ter se trudijo, ob vsem tem pa naj ne pozabijo na zabavo, ki je v teh letih ne sme manjkati.

V četrtek, 20. 1. 2022, smo začeli s serijo druženj z devetošolci belokranjskih osnovnih šol. Gre za srečanja, s katerimi želimo bodočim dijakom približati dogajanje na šoli in predstavljajo uvod v prihajajoče februarske INFORMATIVNE DNEVE. Ti bodo letos potekali virtualno, in sicer v petek, 11. 2., in v soboto, 12. 2. 2022.

Prvi so nas obiskali “naši sosedje” – devetošolci OŠ Loka.

Predstavili smo se jim z raznolikimi dejavnostmi, ki jih izvajamo na naši šoli – od medpredmetnega povezovanja pri kemiji in geografiji, pouka tujih jezikov do interdisciplinarnih tematskih sklopov (Kreativno podjetništvo in raziskovanje; Aktivni in povezani ter Likovna umetnost in lepota). Dijaki programov strojni tehnik in oblikovalec kovin – orodjar so učence popeljali v šolske delavnice, učilnico za praktični pouk, računalniško učilnico. Veseli smo, da si je čas vzela tudi naša nekdanja dijakinja programa ekonomski tehnik, Tjaša Miketič, ki se z nami veseli, da v šolskem letu 2022/23 ponovno vpisujemo v ta program. Za konec pa so se osnovnošolci lahko razgibali in pomerili v igranju odbojke z dijaki na četrtkovi rekreaciji.

Utrinki dogajanja skozi fotografski objektiv Uroša Raztresna:

STROJNI TEHNIK in OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR

NOVOST! EKONOMSKI TEHNIK

GIMNAZIJA – kemijsko-geografska delavnica, tuji jeziki, interdisciplinarni tematski sklopi

REKREACIJA

Več fotografij si lahko ogledate na naši FB-strani.

Foto: Uroš Raztresen, URWedding

• 1. in 2. letnik gimnazije in srednjega strokovnega programa: Feri Lainšček, Kurji pastir
• 3. in 4. letnik gimnazije in srednjega strokovnega programa: Alenka Goljevšček Kermauner, Pod Prešernovo glavo in Srečna draga vas domača (šolsko in regijsko tekm.) ter George Bernard Shaw, Pygmalion (državno tekm.)
• 1., 2. in 3. letnik srednjega poklicnega programa: Ivan Sivec, Modra vrtnica

Tekmovanja se je na šolski ravni, 9. 11. 2021, udeležilo 7 dijakinj gimnazijskega programa. Bronasta priznanja so osvojile: Rebeka Adamič (1. aG), Kaja Kralj (2. aG) in Tjaša Ivanetič (3. aG).

Na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 9. 12. 2021 na daljavo, sta se uvrstili: Rebeka Adamič (1. aG) in Tjaša Ivanetič (3. aG).

Rebeka Adamič si je s svojim izostrenim občutkom za prebrano in z izjemnim talentom za pisano besedo prislužila srebrno Cankarjevo priznanje, za kar ji iskreno čestitamo!

Aktiv slovenistk

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki je 10. decembra, so dijaki 3. letnika gimnazije sodelovali v maratonu pisanja apelov Pišem za pravice, ki ga organizira Amnesty International. Dijaki so pri pouku sociologije napisali apele oblastem in solidarnostna pisma za ljudi ter skupine, ki so jim kršene človekove pravice. Imeli so tudi možnost podpisati spletno peticijo.

Srčno upamo in si želimo, da bodo tudi njihova pisma del zgodbe, ki ljudem spreminjajo življenja.