Kratka predstavitev

• Kdaj si končala šolanje na SŠ Črnomelj, katere (izven)šolske dejavnosti so ti ostale najbolj v spominu (ekskurzije, krožki)?

Šolanje na SŠ Črnomelj sem končala leta 2017.

Najbolj mi je v spominu ostal Šolski plesni festival, na katerem smo z razredom sodelovali vsa 4 leta šolanja in zadnje leto tudi sami organizirali prireditev. Od ekskurzij pa mi je najbolj v spominu ostala Italija in smučanje na Cerknem.

Kateri študij si izbrala in zakaj? Kaj počneš trenutno?

Izbrala sem študij komunikologije, natančneje smer tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi. To smer sem izbrala, ker se mi je zdela, da mi nudi ravno pravšnje razmerje med teorijo in prakso, bodoči poklic pa pravo razmerje med kreativnostjo, samoinicativnostjo in znanjem, ki ga pridobim tekom študija. Moja glavna želja pri vpisu, je bila ravno kreativnost poklica. Pomembno mi je bilo, da bom lahko tudi v službi ustvarjala vedno znova različne projekte in ne delala le po ustaljenih vzorcih ter naučenih postopkih. V času našega vpisa je bil ta poklic tudi eden izmed 10 poklicev, ki bodo v prihodnosti najbolj iskani, in glede na to, da je bilo po zaključeni prvi stopnji študija kar 90 % mojih sošolcev že zaposlenih v industriji, je bila napoved kar prava.

Sama trenutno že dve leti delam na eni izmed največjih oglaševalskih agencij pri nas, kjer kot mlajša tekstopiska sodelujem pri snovanju oglaševalskih kampanj in komunikacij za večje blagovne znamke na slovenskem trgu. To v praksi poenostavljeno pomeni vse od ustvarjanja najmanjših spletnih oglasov do pisanja scenarijev za video oglase, ki jih vidimo na televiziji.

Kako sedaj gledaš na srednješolska leta? V čem vidiš prednost šolanja na SŠ Črnomelj?

Srednješolskih let se rada spominjam. Lahko bi rekla, da so bila to moja najljubša leta. S sošolci v razredu smo bili res zelo povezani, radi smo se družili in se lotevali tudi različnih projektov znotraj šole, kot je bila organizacija Šolskega plesnega festivala. Od 2. do 4. letnika sem bila tudi vodja dijaške sekcije pri Klubu belokranjskih študentov, znotraj katere sem lahko ustvarjala druge projekte za nas dijake, kot so recimo Dijaški žuri v MKK, ki se jih najverjetneje dobro spomnijo vsi, ki so v mojem času obiskovali srednjo šolo. 😉

Velika prednost šolanja na SŠ Črnomelj je bližina šole, saj sem tako lahko več časa namenila obšolskim dejavnostim, kot je obiskovanje treningov hip hopa in ustvarjanju obšolskih projektov v KBŠ. Je pa to samo fizična prednost. Druge prednosti šole so zagotovo vključevanje dijakov v lokalno okolje, spodbujanje talentov in obšolskih dejavnosti dijakov, možnost prilaganja šolskih dejavnosti obšolskim, skrb za vsakega dijaka. Zdi se mi, da se na tako majhni šoli lahko še bolj povežeš z vrstniki in ustvariš vezi, ki bodo trajale do konca tvojega življenja.

Si tudi predsednica KBŠ in spremljaš mlade v Beli krajini. Kje vidiš priložnosti za sodelovanje z dijaki iz SŠ Črnomelj in za izboljšanje položaja mladih v Beli krajini?

Dijaška sekcija KBŠ že od samega začetka tesno sodeluje z dijaki Srednje šole Črnomelj. V zadnjih letih smo celo povečali število dijakov v sekciji, saj je za dobro delovanje kluba ključen prenos znanja na mlajše, ki bodo potem nadaljevali s to tradicijo v študentskih letih. Zato tudi večkrat omenimo, da je obstoj KBŠ tesno povezan s SŠ Črnomelj, na kateri se je šolala tudi večina zdajšnjega upravnega odbora.

Dijaška sekcija ob podpori ostalih sekcij KBŠ organizira obšolske dejavnosti za dijake. Priložnosti za projekte v sodelovanju s SŠ je še veliko, za organizacijo pa je potrebno tudi nekaj samoiniciativnosti dijakov samih. Iz nič nastane le nič. Mladi lahko svoj položaj v Beli krajini izboljšamo tudi sami, tako da se aktivno vključujemo v društva in aktivnosti, ki jih za nas pripravljajo tako Srednja šola Črnomelj, kot KBŠ in drugi. Ni prav, da mladi samo čakajo(mo) na aktivnosti, ukrepe in izboljšanje našega stanja, temveč bi se morali aktivno vključiti v debate in aktivnosti, starejši pa bi to morali tudi vzpodbujati.

Imaš nasvet za bodoče maturante glede izbire študija, priprave maturo?

Moj največji nasvet je, da se zaradi mature ni potrebno odpovedati obšolskim dejavnostim. Najbolj žalostno mi je gledati dijake, ki se v zadnjem letniku srednje šole odpovejo svojim hobijem, ki jih po maturi večinoma tudi ne obudijo. Življenje ni samo šola – obšolske dejavnosti nas izoblikujejo na drugačen način kot obvezne šolske. Sem mnenja, da lahko vsak najde pravo razmerje med učenjem in prostim časom tudi v času mature. Konec koncev pa je to tudi prva vaja v organizaciji časa, ki je v današnjem svetu nujno potrebna vrlina.

Pri izbiri študija pa svetujem, da dijaki sledijo lastnemu občutku. Predstavljajte si sebe čez 10 let. Kakšno službo bi radi opravljali (ne samo fizično, ampak tudi v smislu, kako bi se radi v službi in ob delu počutili)? Tako boste hitro vedeli, katera izbira je prava. Če ne to, pa boste zagotovo vedeli, česa si ne želite, kar pa je tudi dobro vedeti. 😉

Ekokviz za srednje šole je projekt, s katerim želimo predstaviti drugačen pogled na spreminjanje okolja, predstaviti možne vzroke in spodbuditi dijake k zanimanju za okolje in k sodelovanju pri reševanju okoljskih problemov. Letos so se dijaki pomerili v poznavanju EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE in ENERGIJE.

Na naši šoli smo izvedli najprej šolsko tekmovanje, najboljši štirje dijaki so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Šolo so zastopali Manca Bajuk, Špela Vraničar in Špela Rom iz gimnazije ter Rok Spahić iz programa strojni tehnik. Na tekmovanju so se odlično odrezali in vsi dosegli nadpovprečno visoko število točk, vendar malenkost premalo za udeležbo na državnem tekmovanju.

Za dosežene rezultate jim iskreno čestitam!

Na fotografiji: Špela Rom in Rok Spahić

Mentorica Ekošole: Nevenka Dragovan Makovec

Naši dijaki so resnično vsestranski in uspešno usklajujejo svoje šolsko delo z obšolskimi dejavnostmi. Tokrat se veselimo izjemnega športnega uspeha dijakinje 3. letnika gimnazije, Urške Kmetič. 

Tako kot pri drugih športih, so se po dveletni pavzi na tekmovanje lahko prijavila tudi belokranjska dekleta, ki trenirajo twirling. Omenjeni šport je v Belo krajino prišel pred dobrimi sedmimi leti in dekleta že nekaj let dosegajo lepe rezultate. Ena od deklet, ki so prva začela trenirati twirling v Beli krajini, je tudi dijakinja SŠ Črnomelj, URŠKA KMETIČ.

Pod organizacijo in strokovnim vodstvom Twirling zveze Slovenije so od 12. do 13. februarja 2022 v Slovenskih Konjicah potekale kvalifikacije za 25. državno prvenstvo v twirlingu. Kljub zelo oteženim možnostim treningov so belokranjska dekleta dosegla izjemne rezultate, ki jim bodo zagon za doseganje še boljših rezultatov na prihajajočem državnem in evropskem prvenstvu.

V kvalifikacijah za 25. državno tekmovanje v twirlingu je Urška Kmetič dosegla naslednja rezultata:

FREESTYLE – tekmovalni razred B – člani

2. mesto URŠKA KMETIČ

FREESTYLE PARI – tekmovalni razred -B – člani

1.mesto  URŠKA KMETIČ – TINKARA KMETIČ

Uspeh na tekmovanjih je poleg veselja do treniranja in trdnega dela zagotovo velika spodbuda in motivacija za nadaljnje delo tekmovalk, so zapisali v klubu .

Urški želimo še veliko tovrstnih uspehov!

Marko, kdaj si zaključil šolanje v programu strojni tehnik in kje se trenutno izobražuješ oz. delaš?

Srednjo šolo sem zaključil leta 2015 in se nato vpisal na fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Leta 2019 sem diplomiral, sedaj pa končujem še magistrski študij. Poleg študija poučujem strojništvo, in sicer na srednji poklicni šoli Bežigrad. Delam pa tudi v manjšem podjetju, ki se ukvarja z avtomatiziranim zajemanjem podatkov, kjer se uporabljajo predvsem tehnologije kot so umetna inteligenca in machine learning oz. strojno učenje.

Zakaj si se po osnovni šoli odločil za šolanje na Srednji šoli Črnomelj?

Že proti koncu osnove šole sem imel v glavi cilj, da se bom nekoč vpisal na fakulteto za strojništvo. Srednja šola Črnomelj mi je omogočala izpolnitev teh ciljev, dodatna prednost pa je bila bližina šole ter dejstvo, da je šola po rezultatih veljala za eno od boljših v Sloveniji. Torej, glede vpisa na SŠ Črnomelj pri meni sploh ni bilo dvoma, veliko težje pa se mi je bilo odločiti, ali naj izberem gimnazijo ali program strojni tehnik, za katerega sem se naposled tudi odločil.

Katera pridobljena znanja, veščine so ti koristila pri študiju?

Na fakulteti je proces učenja bistveno hitrejši in zahtevnejši, tako da je dobro začeti z neko osnovno podlago, iz katere lahko potem lažje gradiš naprej. Pri študiju so mi tako koristila vsa pridobljena teoretična in praktična znanja o strojništvu.

Katere šolske dejavnosti (ekskurzije, krožki …) so ti še posebej ostala v spominu?

Najlepše spomine imam na večdnevne ekskurzije, kot sta bili na primer taborjenje v Marindolu ali zamejska ekskurzija. Ker pa sem sam bolj športen tip človeka, so mi bila zelo všeč tudi razna posamična ali pa medrazredna športna tekmovanja.

Katere možnosti ima strojni inženir pri zaposlovanju na trgu dela? Nameravaš ostati v Beli krajini?

Strojni inženir ima ogromno možnosti pri zaposlovanju. Strojništvo se namreč lahko kombinira tudi z drugimi vedami in področji, kot so na primer elektrotehnika, računalništvo, kemija, energetika, ekonomija …
Sam v Beli krajini najverjetneje ne bom ostal, saj se za zaposlitev trenutno odločam med podjetji, kjer sem že delal. Vsa ta podjetja pa se nahajajo v Ljubljani.

Kaj bi svetoval nekomu, ki se odloča za program strojni tehnik?

Program strojni tehnik je odlična izbira, saj se lahko po končanem programu odločiš za nadaljnje šolanje ali pa se zaposliš v kakšnem podjetju, če vidiš, da ti šola ne diši. Strojni tehniki in inženirji strojništva spadajo na trgu dela med najbolj iskane kadre, tako da če te strojništvo zanima, je ta program zagotovo prava izbira.