Rebeka Adamič – dijakinja šole 2025 / zlata maturantka 2025

Rebeka Adamič je dijakinja Srednje šole Črnomelj, ki je bila v vseh štirih letih srednješolskega izobraževanja odlična in je imela tudi vse ocene v vseh štirih letih zaključeno odlično (5). Na konferenci zaključnih letnikov ji je učiteljski zbor za njene izjemne dosežke, vestno delo in zgleden odnos do sošolcev in profesorjev podelil priznanje dijakinja šole 2025.

Rebeka se je rodila leta 2006 v Novem mestu, stanuje v Semiču, kjer je tudi obiskovala Osnovno šolo Belokranjskega odreda Semič. Na Srednjo šolo Črnomelj se je vpisala predvsem zaradi bližine in majhnosti šole, v kateri se, kot sama pravi, »hitro znajdeš in se z vsemi poznaš«.

V času srednješolskega izobraževanja (smer gimnazija) se je udeleževala tekmovanj iz znanja logike, kemije, naravoslovja, fizike, matematike, nemškega jezika, geografije, Cankarjevega tekmovanja, tekmovanja logična pošast in natečaja Evropa v šoli na področju likovne umetnosti.

Med vidnejšimi dosežki so srebrna priznanja za uspeh na državnem tekmovanju iz logike (osvojeno trikrat v vseh štirih letih izobraževanja), Cankarjevo priznanje za dosežek na območnem tekmovanju iz slovenščine in srebrni priznanji za uspeh na državnem tekmovanju iz matematike ter iz geografije. Najvišja osvojena priznanja so zlato priznanje in 100-% uspeh na državnem tekmovanju Logična pošast, osvojeno v 3. letniku, ter priznanje za uvrstitev in sodelovanje na državni ravni natečaja Evropa v šoli in srebrno priznanje za uspeh na državnem tekmovanju Logična pošast (97 %), oboje osvojeno v 4. letniku.

Poleg izjemnih dosežkov na šolskih in državnih tekmovanjih Rebeko odlikujeta tudi estetski čut in ustvarjalna žilica. O svojih dosežkih nam je povedala:

»Dvakrat sem imela samostojno likovno razstavo v sklopu natečaja TALENTI, razstave mladih likovnikov v Knjižnici Črnomelj. Prvo razstavo sem imela v prvem letniku, pripravila pa sem jo še pod mentorstvom učiteljev likovne umetnosti Mihe in Vlaste Henigsman z OŠ Semič. Drugo pa sem imela v četrtem letniku. Veliko del te razstave je nastalo pod mentorstvom profesorice Ajde Skrbinšek. Na tem mestu bi rada omenila še svojo sošolko Saro Bahor, ki je v obeh letih tudi sama imela likovni razstavi, in se ji zahvalila za motivacijo in za lepe trenutke ob pripravi obeh razstav. Zahvalila bi se tudi najinim sošolkam, ki so naju vedno spodbujale in prišle na otvoritve najinih likovnih razstav.«

Rebeka je človek izjemnih talentov in sposobnosti. Nenehno se rada izobražuje in dopolnjuje svoje znanje na različnih področjih. Ko smo jo povprašali o aktivnostih, ki so še sooblikovale njeno srednješolsko pot, nam je povedala:

»Med izvenšolskimi aktivnostmi, ki so še sooblikovale mojo srednješolsko pot, bi še posebej izpostavila obiskovanje glasbene šole Gradus ad Parnassum v Semiču, kjer sem se pod mentorstvom dr. Anastasie Banovec učila igranja klavirja in petja v pevskem zboru, izpostavila pa bi tudi strokovne delavnice akvarela pod vodstvom akvarelista Braneta Praznika v KC Semič, ki jih je organiziralo Društvo likovnih ustvarjalcev Semič (DLUS), katerega članica sem tudi sama, in slikarsko kolonijo Koblarji 2022 ter likovno kolonijo Kočevska reka 2024, ki so ju organizirali Zveza kočevarskih organizacij, OŠ Semič in DLUS. Poleg likovnega in glasbenega ustvarjanja sem se, kadar sem uspela, udeleževala delavnice ročnih del (klekljanje) v Krajevni knjižnici Semič pod vodstvom knjižničarke Bernarde Jakša. Ker rada ustvarjam, sem v tretjem letniku na ZIK-u Črnomelj obiskovala tudi šiviljski tečaj in si sešila nekaj oblačil.«

O Rebekini pridnosti in marljivosti smo se kaj kmalu lahko prepričali vsi profesorji, ki smo jo poučevali. Poleg nadarjenosti sta jo vedno odlikovala čut za pravičnost in pomoč sočloveku, še posebej sošolcem. Prav nič ji ni bilo težko narediti in z nikomer se ji ni bilo težko usesti in se učiti. Kako pa se je sama počutila na Srednji šoli Črnomelj, kaj ji bo najbolj ostalo v spominu?

»Iz teh štirih let srednješolskega izobraževanja bom odnesla predvsem veliko lepih spominov s prijatelji in sošolci, veliko znanja in discipline, ki je bila potrebna za uskladitev mojih šolskih in izvenšolskih aktivnosti. Kot edina dijakinja z OŠ Semič sem se takoj po prihodu v prvi letnik počutila sprejeto pri svojih sošolkah in sošolcih. Tako prijetno vzdušje je ostalo vsa štiri leta, kljub temu da smo zamenjali veliko učiteljev in tudi razrednikov, kar nam je bilo kot razredu zelo težko. Za prihodnje generacije si zato želim, da bi bilo menjav učiteljev čim manj. Zahvaljujem se vsem učiteljem in razrednikom za njihov prispevek k mojemu znanju, s katerim zdaj odhajam na fakulteto. Za vso podporo pri mojih dosežkih in aktivnostih pa se zahvaljujem tudi svoji družini.«

Rebeka, kam te bo v prihodnje vodila pot?

»Ker me veliko stvari zanima, je bila odločitev o izbiri študija zame zelo težka. Vpisala sem se na Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, saj me veselita tako naravoslovje kot tudi umetnost. Sedaj čakam rezultate preizkusa sposobnosti za študij arhitekture. Celoten načrt o moji prihodnosti seveda še ni čisto jasen, se pa počasi odkriva in mislim, da je tako najboljše, saj v življenju nikoli ne moremo predvideti, v katero smer točno bo vodil naš naslednji korak. Eden prihajajočih korakov pa bo skupna likovna razstava mojih in bratovih likovnih del septembra letos v Kulturnem centru Semič, na katero se sedaj pripravljam.«

Rebeki in tudi vsem njenim sošolcem in sošolkam želimo obilo uspeha na nadaljnji izobraževalni in osebni življenjski poti! Naj vam Srednja šola Črnomelj ostane v prijetnem spominu!

Pogovor z Rebeko je bil opravljen v začetku julija 2025.